[ Pobierz całość w formacie PDF ]
GOSPOD JANEZ
BESeDA
�im dalje je pripovedoval sodnik, tem milej0 i izraz je
legal na �upnikovo lice in gorko milovanje je sevalo iz
njegovih o�i.
�In kaj ho�em sedaj?� kon�al je Peter strastno povest
svojo.
�Kaj sedaj? Se li 0 e spominja0 prvega ve�era, ko si me
obiskal tu in sva sedela pri tej mizi v �ivem razgovoru?
Vpra0 ala sva drug drugega: ,Si li sre�en? In kakova sta
bila najina odgovora? Ti si dejal: ,Kaj pa je sre�a kaj
zadovoljnost? A jaz sem zavrnil odkritosr�no, da sem
sre�en! Se li spominja0 ?�
�Spominjam!� odkimal je zami0 ljeno sodnik.
�In glej, prijatelj, razlo�ek med nama je le ta, da sem
jaz �e davno ute0 il in udu0 il enako strast, katera sedaj v
tebi kipi. Te�ko, grenko, bridko je to, pa kakor smo nizki
in umazani vsi na svetu v svojih strasteh in v hrepene-
nju svojem. tako sre�ni in blagi postanemo, kadar nam
je mo�no, udu0 iti strasti svoje. In to je mo�no!�
Sodnik se je nezadovoljno obrnil v prijatelja.
�Ne, ne, Peter! Jaz ti ne bom pridigoval! Tudi nisem
jaz prvi, ki te u�i prave sre�e v zatajevanju, in nisem po-
slednji, ki je pri0 el do njenega spoznanja. Tudi nravno
stali0 �e pustiva v miru! Ostaniva na tvojih golih, realnih
tleh! Kaj ho�e0 z baronico? �ena tvoja ne more biti, dok-
ler �ivi njen soprog in ta bo �ivel; ljubica tvoja pa
ne sme biti �
60
GOSPOD JANEZ
BESeDA
�Zakaj ne?�
�Ker te bo baron ubil! In �e �e ne�e0 te realne nago-
te ker bi te i jaz zani�eval iz vse du0 e svoje!�
Oba planeta kvi0 ku.
�Janez!� vzklikne sodnik.
�Da, da! Izbrisal bi te iz spomina svojega in, ko bi se
mi vsilil kdaj ...�
�Dovolj, dovolj je!�
Malo potem se je sodnik odpeljal.
Ve� mesecev ga ni bilo videti v Grmu in tudi �upnik Ja-
nez in imel prilike obiskati ga v Kri�u.
Baron Milde je okreval, toda 0 e v bolezni svoji je bil
sklenil prodati rudni0 ko posestvo in preseliti se zopet v
Nemce.
Helena mu ni branila.
Kupec se je kmalu na0 el in, komaj je skopnel sneg po
ju�nih brdih krog Rudnika, ostavila sta Mildejeva grad
svoj. Pri odhodu obiskala sta �upnika Janeza in v trenut-
ku, ko je bila z �upnikom sama v sobi, izro�ila mu je ba-
ronica zavitek pisem.
�Dajte to Petru!� za0 epetala je. �To so nekdanja
pisma njegova!�
�upnik jih je spravil, toda odgovoril ni ni�esar.
61
GOSPOD JANEZ
BESeDA
Zve�er pa se je �udila Ur0 a, kaj ma0 i gospod Janez v
pe� in zakaj stoji tako dolgo pred njo, dokler ni vse ono
pepel, sam pepel.
In Peter?
Pri0 el je zopet v Grm. Spomlad je bila tu in vinogra-
di pod grmskim farov�em so se svetili v krasnem zele-
nju; na �upnikovem vrtu pa so dehteli celi 0 opi belih
0 marnic.
Tedaj je pri0 el sodnik zopet k staremu edinemu
prijatelju.
In tako stori ve�krat tudi 0 e dandanes! Toda ne ve�
spomladi, ampak v gorki jeseni, kadar dozori �lahtna
kapljica po grmskih brdih, tedaj zapusti Peter oddalje-
no pra0 no stolnico in te�avni, akoravno visoki svoj po-
sel ter se odpo�ije nekoliko tednov pri blagem prija-
telju gospodu Janezu.
62
GOSPOD JANEZ
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-183-5
63
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plalternate.pev.pl
|
