[ Pobierz całość w formacie PDF ]
ki.
»Zakaj ga imate v prikazovalnici?« zgroÏeno vpra0 a
Sumar.
262
IKSION
BESeDA
»Primus je zamaknjen v nekdanji svet,« mu tiho po-
jasnjuje Agar. »V svet pred mrãem. Ljubil je sinje nebo
in planine. Vidi0 bele proge na nebu? To so izpuhi sta-
rinskih zrakoplovov. Imel je rad tudi polja, polja, ki so
jih ljudje obdelovali. Zato mu prikazujemo njivo z ora-
tarjem, ki orje zemljo. Navdu0 eval ga je napredek, rad je
gledal, kako so rastla mesta. Prikazujemo mu obrise
nekdanjih velemest. Vse, kar je imel rad, mu kaÏemo.
Od ãasa do ãasa ple0 ejo pred njim belo obleãene, 0 e ne-
dorasle deklice. Mahajo mu in meãejo cvetje, umetno
sicer, vendar natanãen posnetek roÏ, ki so svojãas rast-
le na tem, zdaj mrtviãnem planetu. Skrbimo za pa0 o
njegovih oãi. In sam vidi0 , kako mu godi.«
»Pa saj je vse skupaj samo obsena, zlaganija,« se zgro-
zi Sumar.
»Naj vidi to, kar hoãe videti, kar mu prina0 a radost.«
»In ta bedna glava vodi svet?«
»Ta glava niãesar veã ne vodi. Îivotari v predmrãev-
skem svetu, ki ga Ïe zdavnaj ni veã,« odgovori Agar in
zapre kukalnico.
»Kdo potem vodi svet?« hlastno vpra0 a Sumar.
»Deseterij. Pametniki. Ti, jaz.«
»Vse se vendar dogaja v primusovem imenu.«
»V nekem imenu se mora dogajati.«
»Nas imajo v pesti robotavri ali logosinti?«
263
IKSION
BESeDA
»Sumar, Sumar,« se zaãudi Agar, »nisem si mislil, da
si pri vsem, kar ve0 , naiven. Robotavre uporabljamo za
doloãena opravila v ozunju, kjer vladajo za ljudi ne-
vzdrÏne razmere. Tudi logosinti nam samo sluÏijo. Nih-
ãe nas nima v pesti. V pesti se imamo . . . Ne vidi0 , da je
vse obrnjeno k enemu cilju: preÏiveti katastrofo, ki nas
je zadela, in re0 iti ãlove0 ko zavest, ki je zavest stvarstva.
Vseeno je, kdo nas vodi, glavno je, da smo usmerjeni k
pravemu cilju.«
»Premagati veliki mrã,« pikro reãe Sumar.
»Natanko to.«
»In ãe mrãa ni?« se opogumi Sumar. Zdaj je tako ali
tako vseeno. Ukinili ga bodo.
»Za ta dvom bi se moral prijaviti psihonetiãni sluÏbi,
Sumar. Mrã je temeljna resnica.«
»âe obstajajo majhna slepila, potem je moÏno tudi
temeljno. âe Brinda ne priÏiga dneva in noãi, ãe Iksio-
na ne upravljajo ljudje, ãe primus ne vodi sveta, potem
je lahko tudi mrã slepilo.«
Agar gleda nekaj ãasa Sumarja s prizanesljivo dobro-
hotnostjo. Potem ga prime za roko in odpelje iz opazo-
valnice.
»Izpolnil sem ti Ïeljo, Sumar. Videl si primusa,« reãe
in mu spet nadene slepnice na oãi. »Ne vem, zakaj se
sploh toliko ukvarjam s teboj. OdsluÏen senzor si, ne-
264
IKSION
BESeDA
potreben za temeljni cilj. Pa vendar sem bil odkrit s te-
boj. Komu pa bi koristilo, ãe bi si izmislili mrã?«
»Saj, komu?«
»Mrã je, verjemi mi.«
»Moral bi videti.«
»Bili so ljudje, ki so hoteli videti. Odhajali so v ozu-
nje.«
»In?«
»Nobeden se ni vrnil. Pokosilo jih je smrtosevje.«
»Pomeni, da ne vemo, kaj je zunaj.«
»Verjamem toplopisu,« odloãno reãe Agar.
»In ãe je tudi toplopis prikazovalnica?«
Zaradi slepnic Sumar ne more videti vodje, ki umolk-
ne. Samo ãuti ga, kako sedi zraven v prevoznem modu-
lu, ki se premika nazaj na izhodi0 ãno toãko. Spet gor in
dol in sem in tja.
âemu vse to, pomisli Sumar, ãemu ti varnostni ukre-
pi, ko je vendar tudi primus samo prikazen, po0 astna
prikazen in niã drugega. Sme0 no, veã kot ve, veã kot
spoznava, manj mu je vse skupaj razumljivo. Prej ga
bodo ukinili, kot bo pri0 el stvari do dna.
Prevozni modul se ustavi. Agar mu sname slepnice in
molãe se vrneta v prostore poveljstva vesoljskih premi-
kov. Vodja bi ga lahko poslal do izhoda samega: zaznav-
niki bi mu sami odpirali prehode. Vendar gre z njim po
hodniku, kakor da se ne more loãiti.
265
IKSION
BESeDA
Sumar ga preiskujoãe gleda: je to zaresna naklonje-
nost in navezanost ali samo odnos do hro0 ãa?
Pred glavnim izhodom obstaneta.
»Tako, Sumar, mislim, da se ne bova veã videla,«
spregovori Agar, obvladujoã svoj glas.
»Hvala za vse, vodja,« mu reãe Sumar.
»Bilo je prijetno delati s teboj, kljub nev0 eãnostim, ki
sva jih imela. Tehniãno obãenje ne bo imelo veã tega
ãara. âeprav je nujno. Izhod je odprt. Pojdi, Sumar.«
Res so krila izhodnih vrat razprta. Sumar pa 0 e ved-
no stoji. Obãutek ima, da bi si morala 0 e nekaj poveda-
ti, da bi ga moral nekaj vpra0 ati, vendar se ne more
spomniti, kaj.
»Obljubljam ti, da res ne bo boleãe,« reãe Agar in tudi
on ãaka.
»Saj ni to, sploh ne, vodja.«
»Reci mi Agar.«
»Ni to, Agar.«
Sumar prestopi pragovno ãrto in vratna krila se zaã-
no poãasi zapirati za njim. Ozre se in vidi Agarja, ki 0 e
vedno stoji na drugi strani in dviga roko v pozdrav. V
njegovem nedoumljivem pogledu je kanec otoÏnosti.
Tudi Sumar dvigne rok v pozdrav in zdaj se mu posve-
ti, kaj ga je hotel vpra0 ati. Vedel bi rad, ãe je tudi Agar
senzor. Drugi ljudje niso zmoÏni ãustvovanj, ki jih je za-
266
IKSION
BESeDA
slutil pri Agarju. Je torej vodja vesoljskih premikov
celosten ãlovek?
Îal ga ne more veã vpra0 ati, ker sta se krili vrat stak-
nili, odpiralne kode pa nima veã in tako je zanj vhod
neprepustno zaprt.
âuden ãlovek, ta Agar. Sicer pa ni videl nikogar dru-
gega v poveljstvu vesoljskih premikov. Kakor da je Agar
v vseh teh prostorih edino Ïivo bitje, vse drugo pa
opravljajo logosinti in robotavri. Ni mu povedal vsega,
zanesljivo ne. Veliko veã ve o svetu in njegovi ureditvi.
Zami0 ljeno stopa Sumar po javnem prehodu proti
svojemu bivalniku.
Prostori telovadnice v juÏnem kvadratu naselbine so
skoraj prazni. Nekaj ljudi plava v bazenu, na vadbenem
kolesu pa se utruja mlaj0 i mo0 ki, ki mu pot curlja po
ãelu in licih.
Brinda leÏi na gnetilni mizi in se prepu0 ãa gnetenju
zajetne Ïenske. Gnetilni stroj je ni nikoli pripravil do
pravega uÏitka. Raje ima roke gnetilje, ki dobro pozna
sleherno mi0 ico, Ïivãni vozel in ma0 ãobno tkivo.
»Moãneje,« zaprosi gnetiljo in opazuje mo0 kega na
vadbenem kolesu, kako kot obseden poganja stopalni-
ke. Z odprtimi usti lovi sapo in obraz ima spaãen od sil-
nega napora.
V njegovem poãetju je nekaj samomuãilnega in to
pritegne Brindo kot magnet. Ne more si pomagati. Iz
267
IKSION
BESeDA
luãnega dneva v luãni dan se pripravlja, da se bo zgla-
sila na psihonetiki, kajti ãutna vzdraÏenost ji skoraj ne
ponehuje veã. Nobena zadostitev ji ne zaleÏe veã; doÏiv-
lja sicer vrsto orgazmov, ki pa je ne odre0 ijo in je do-
konãno ne sprostijo. Edino boleãina, katero povzroãa ali
pa jo sprejema, ji lahko vsaj za kratek ãas pogasi bolest-
no ãutno slo.
Po tistem, ko je spoznala nesmiselnost svojega nad-
zorni0 tva nad dnevom in noãjo, ko je izgubila vse veselje
nad priÏiganjem in uga0 anjem luãi v naselbini, je posta-
lo vse skupaj 0 e huj0 e. âutnost ji je postala edino zado-
voljstvo, ki se ga krãevito oklepa, ãeprav se ji vrhunsko
nasladje pogosto razblinja in zaman lovi odre0 itev
konãne sprostitve.
Pod pritiskanjem moãnih rok gnetilje in ob opazo-
vanju mo0 kega, ki se muãi na kolesu, se v Brindi nena-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plalternate.pev.pl
|
