[ Pobierz całość w formacie PDF ]
GOSPOD JANEZ
BESeDA
âim dalje je pripovedoval sodnik, tem milej0 i izraz je
legal na Ïupnikovo lice in gorko milovanje je sevalo iz
njegovih oãi.
»In kaj hoãem sedaj?« konãal je Peter strastno povest
svojo.
»Kaj sedaj? Se li 0 e spominja0 prvega veãera, ko si me
obiskal tu in sva sedela pri tej mizi v Ïivem razgovoru?
Vpra0 ala sva drug drugega: ,Si li sreãen? In kakova sta
bila najina odgovora? Ti si dejal: ,Kaj pa je sreãa kaj
zadovoljnost? A jaz sem zavrnil odkritosrãno, da sem
sreãen! Se li spominja0 ?«
»Spominjam!« odkimal je zami0 ljeno sodnik.
»In glej, prijatelj, razloãek med nama je le ta, da sem
jaz Ïe davno ute0 il in udu0 il enako strast, katera sedaj v
tebi kipi. TeÏko, grenko, bridko je to, pa kakor smo nizki
in umazani vsi na svetu v svojih strasteh in v hrepene-
nju svojem. tako sreãni in blagi postanemo, kadar nam
je moÏno, udu0 iti strasti svoje. In to je moÏno!«
Sodnik se je nezadovoljno obrnil v prijatelja.
»Ne, ne, Peter! Jaz ti ne bom pridigoval! Tudi nisem
jaz prvi, ki te uãi prave sreãe v zatajevanju, in nisem po-
slednji, ki je pri0 el do njenega spoznanja. Tudi nravno
stali0 ãe pustiva v miru! Ostaniva na tvojih golih, realnih
tleh! Kaj hoãe0 z baronico? Îena tvoja ne more biti, dok-
ler Ïivi njen soprog in ta bo Ïivel; ljubica tvoja pa
ne sme biti «
60
GOSPOD JANEZ
BESeDA
»Zakaj ne?«
»Ker te bo baron ubil! In ãe Ïe neãe0 te realne nago-
te ker bi te i jaz zaniãeval iz vse du0 e svoje!«
Oba planeta kvi0 ku.
»Janez!« vzklikne sodnik.
»Da, da! Izbrisal bi te iz spomina svojega in, ko bi se
mi vsilil kdaj ...«
»Dovolj, dovolj je!«
Malo potem se je sodnik odpeljal.
Veã mesecev ga ni bilo videti v Grmu in tudi Ïupnik Ja-
nez in imel prilike obiskati ga v KriÏu.
Baron Milde je okreval, toda 0 e v bolezni svoji je bil
sklenil prodati rudni0 ko posestvo in preseliti se zopet v
Nemce.
Helena mu ni branila.
Kupec se je kmalu na0 el in, komaj je skopnel sneg po
juÏnih brdih krog Rudnika, ostavila sta Mildejeva grad
svoj. Pri odhodu obiskala sta Ïupnika Janeza in v trenut-
ku, ko je bila z Ïupnikom sama v sobi, izroãila mu je ba-
ronica zavitek pisem.
»Dajte to Petru!« za0 epetala je. »To so nekdanja
pisma njegova!«
Îupnik jih je spravil, toda odgovoril ni niãesar.
61
GOSPOD JANEZ
BESeDA
Zveãer pa se je ãudila Ur0 a, kaj ma0 i gospod Janez v
peã in zakaj stoji tako dolgo pred njo, dokler ni vse ono
pepel, sam pepel.
In Peter?
Pri0 el je zopet v Grm. Spomlad je bila tu in vinogra-
di pod grmskim farovÏem so se svetili v krasnem zele-
nju; na Ïupnikovem vrtu pa so dehteli celi 0 opi belih
0 marnic.
Tedaj je pri0 el sodnik zopet k staremu edinemu
prijatelju.
In tako stori veãkrat tudi 0 e dandanes! Toda ne veã
spomladi, ampak v gorki jeseni, kadar dozori Ïlahtna
kapljica po grmskih brdih, tedaj zapusti Peter oddalje-
no pra0 no stolnico in teÏavni, akoravno visoki svoj po-
sel ter se odpoãije nekoliko tednov pri blagem prija-
telju gospodu Janezu.
62
GOSPOD JANEZ
BESeDA
www.omnibus.se/beseda
ISBN 91-7301-183-5
63
[ Pobierz całość w formacie PDF ]
zanotowane.pldoc.pisz.plpdf.pisz.plalternate.pev.pl
|
